{"id":2649,"date":"2019-12-13T15:41:44","date_gmt":"2019-12-13T13:41:44","guid":{"rendered":"http:\/\/organizacijska-energija.si\/?p=2649"},"modified":"2019-12-13T15:46:50","modified_gmt":"2019-12-13T13:46:50","slug":"vloga-humorja-pri-spodbujanju-produktivne-energije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/2019\/12\/13\/vloga-humorja-pri-spodbujanju-produktivne-energije\/","title":{"rendered":"Vloga humorja pri spodbujanju produktivne energije"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: dr. Franci \u010ce\u010d<\/em><\/p>\n

Mnogi zaposleni do\u017eivljajo svoja delovna mesta kot neprivla\u010dna, monotona, dolgo\u010dasna. K temu jih navajajo tako delovni proces kot fizi\u010dne zna\u010dilnosti okolja. Ena od pomembnih posledic je padanje motiviranosti za delo, kar vpliva na u\u010dinkovitost izvajanja delovnih nalog in kon\u010dno na uspe\u0161nost podjetja. Med na\u010dini za dvig energije zaposlenih na vi\u0161jo raven radi pozabljamo na humor, \u010deprav je \u017ee vsakdo ob\u010dutil njegovo blagodejno delovanje.<\/p>\n

Poudarek je na blagodejnosti, saj poznamo tudi t. i. nadzorovalni, pikri humor, ki spro\u017ea pretirano poslu\u0161nost nadrejenim, strah pred izgubo slu\u017ebe, nelagodje pred prihodom na delo, ki se za\u010dne \u017ee prej\u0161nji dan po odhodu z delovnega mesta. Zaposlenega ima v prime\u017eu tudi doma in mu zbija moralo. Namesto da bi \u010dlovek prihajal v slu\u017ebo spo\u010dit in nasmejan, ima ob\u010dutek, da prihaja v mu\u010dilnico, kjer bo pod drobnogledom nadrejenega vsak njegov gib, vsaka njegova beseda. Kako naj bo tak\u0161na oseba delovno u\u010dinkovita? Piker humor je torej neproduktiven, a ga je v resni\u010dnem \u017eivljenju bistveno preve\u010d. Ni\u010d \u010dudnega, da se pove\u010duje \u0161tevilo ur bolni\u0161ke odsotnosti in marsikje zaposleni komaj \u010dakajo, da bodo zamenjali delovno okolje.<\/p>\n

Uporaba blagodejnega humorja je pravi pristop, ki skupaj z drugimi prijemi za izbolj\u0161anje motiviranosti posameznikov in timov v organizacijah prispeva k zmanj\u0161evanju stresa ter ve\u010dji zavzetosti za opravljanje dela in povezovanje z drugimi \u010dleni omre\u017eja, ki tvori pogonsko silo uspe\u0161nega poslovanja. Kadrovski strokovnjaki bi se morali jasno zavedati pomena humorja na relaciji nadrejeni-podrejeni. Vodje lahko pozitivni humor uporabijo med predstavitvijo in dodeljevanjem delovnih nalog \u010dlanom svojih timov. S tem zmanj\u0161ajo razkorak v mo\u010di, saj jih podrejeni dojemajo kot pomembnej\u0161e, kot ljudi z mo\u010djo, ki vplivajo na njihov polo\u017eaj v organizaciji. Poka\u017eejo jim, da so tudi oni \u010dlove\u0161ka bitja z enakim \u010dutenjem kot vsi ostali. Postanejo bolj doma\u010di podrejenim, ker prese\u017eejo delovanje zgolj s perspektive nadrejenosti in nadzora. To jim omogo\u010da ve\u010djo prepri\u010dljivost njihovih sporo\u010dil. Po drugi strani lahko podrejeni izra\u017eajo kritiko nadrejenega skozi humor, s \u010dimer postane kriti\u010dnost dru\u017ebeno sprejemljivej\u0161a, saj lahko v primeru razburjenosti nadrejenega kritik re\u010de, da se je samo \u0161alil.<\/p>\n

Vpliv humorja na delovnem mestu<\/b><\/p>\n

Blagodejni humor ima veliko pozitivnih u\u010dinkov na organizacijo. Predstavlja enega od elementov spodbujanja u\u010dinkovitega vodenja. Pogosto je namre\u010d povezan s sposobnostjo vodje za spro\u017eanje sprememb. Vodja s smislom za humor je bolj spro\u0161\u010den, inteligenten, fleksibilen, la\u017eje se spoprijema s stresom, bolje re\u0161uje zahtevne situacije. Odlikujejo ga bolj\u0161e komuniciranje, ve\u010dja motivacijska mo\u010d, \u0161ir\u0161e miselno obzorje, manj\u0161a rigidnost v prepri\u010danjih, zato sprejema ustreznej\u0161e re\u0161itve. Zanj sta zna\u010dilna optimizem in z upanjem pre\u017eet pogled v prihodnost. Za podrejene je dostopnej\u0161i, zato la\u017eje ustvarja harmonijo in bla\u017ei napetosti v timu.<\/p>\n

\"1062638\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Uporaba blagodejnega humorja v organizacijah dviga moralo zaposlenih, ustvarja pozitivnej\u0161o organizacijsko kulturo, krepi skupinsko kohezivnost, spodbuja individualno in skupinsko kreativnost, dviga motivacijo in zvi\u0161uje produktivnost. Pri zaposlenih se odrazi v ve\u010djem zadovoljstvu pri izvajanju delovnih nalog in aktivnej\u0161i pripravljenosti za popu\u0161\u010danje v pogajanjih in sklepanje dogovorov. Humor omogo\u010da sodelavcem, da se odprejo drug drugemu in se globlje spoznajo, \u010deprav tega od njih nadrejeni in narava delovnega mesta ne zahtevajo. Toda prav zaradi tega se lahko izbolj\u0161ajo njihovi medsebojni odnosi, kar je bistveni aspekt razumevanja vloge humorja v organizacijskem kontekstu. Past omenjenega razkrivanja samega sebe pa je v tem, da se utegne kdo predstaviti na na\u010din, ki se ne sklada s skupinskimi normami glede sprejemljivosti humorja.<\/p>\n

Raziskovalci so opazili, da blagodejni humor izbolj\u0161uje po\u010dutje in zdravje zaposlenih. Humor pred za\u010detkom delovnega dne zmanj\u0161uje stres in olaj\u0161a zaposlenim lotevanje delovnih obveznosti. \u010ce humor \u017ee ne uspe odpraviti stresnosti situacije, jo vsaj uravnote\u017ei ali stabilizira. Podrejenim omogo\u010da, da ostanejo fokusirani na svoje delo in ga opravljajo v skladu s pri\u010dakovanji nadrejenih. Ugotovili so, da so zaposleni, ki so bili dele\u017eni humorja, vztrajnej\u0161i in prizadevnej\u0161i pri spoprijemanju s te\u017ekimi delovnimi nalogami. Pomanjkanje humorja lahko vodi k nezmo\u017enosti delavca za doseganje organizacijskih ciljev. Posameznikov smisel za humor je pokazatelj njegovega dobrega po\u010dutja. Raziskava na vzorcu ljudi, ki se pri delu soo\u010dajo z velikimi pritiski, tj. gasilcev in policistov, je razkrila, da pozitivni humor prispeva k u\u010dinkovitej\u0161emu premagovanju stresa. \u0160aljiv pristop k sodelavcem je oblika \u010dustvene podpore, ki prispeva k njihovi osredoto\u010denosti na delovne naloge tudi v neugodnih delovnih pogojih.<\/p>\n

Humor je povezan s sposobnostjo u\u010denja, saj lahko ustvari spodbudno u\u010dno okolje. Obenem slu\u017ei kot generator skupinske kohezivnosti. Deluje kot lepilo, ki povezuje \u010dlane tima. To se dose\u017ee z uporabo grajajo\u010dega humorja, v\u010dasih v obliki zbijanja \u0161al na lasten ra\u010dun, nor\u010devanja iz osebnih napak na na\u010din, ki izra\u017ea sprejemanje sebe. Znano je, da je humor ena od sestavin uspe\u0161nega pritegovanja talentiranih kadrov. Neka raziskava je ugotovila, da \u0161aljivost na delovnem mestu mo\u010dneje privla\u010di kandidate za zaposlitev kot dobro pla\u010dilo in prilo\u017enosti za napredovanje. \u0160aljivo vzdu\u0161je zmanj\u0161uje mo\u017enosti, da se bodo zaposleni odlo\u010dili zamenjati slu\u017ebo.<\/p>\n

Velja opozoriti, da ne obstaja univerzalen humor. Mati\u010dna kultura posameznikov dolo\u010da, kako se nekdo \u0161ali in razume \u0161alo. Poznavanje kulturnega konteksta omogo\u010da razumevanje, kaj je za nekoga sme\u0161no in kaj ne. Zbijanje \u0161al se hitro znajde na spolzkem ledu, ko jih nekdo razume kot \u017ealitev. Zlasti v multikulturnem okolju je torej treba prepre\u010diti, da bi se humor iz sredstva za krepitev povezanosti med zaposlenimi, zmanj\u0161evanje stresa, dviganje motivacije in delovne u\u010dinkovitosti ter bla\u017eitev medosebnih napetosti sprevrgel v vir razdora. Pred spro\u0161\u010deno uporabo humorja je bistveno spoznati njegovo percepcijo v kulturah, s katerimi so determinirani zaposleni.<\/p>\n

Motiviranje s humorjem<\/b><\/p>\n

Vsi na\u0161teti pozitivni u\u010dinki blagodejnega humorja generirajo motivacijski moment, kar pomeni, da je humor \u017ee sam po sebi sredstvo za dvig motivacije. To velja za vse segmente dru\u017ebe, vklju\u010dno z delovnim okoljem. Spodbudnost njegove komunikacijske komponente je vezana na preprosto dejstvo, da priteguje pozornost. Z njim nadrejeni ohranja pozornost podrejenih, izbolj\u0161uje svoj osebni stik z njimi in zanimanje za pogovor. S tem dose\u017ee, da so podrejeni pozorni na njegove besede tudi takrat, kadar jim dodeljuje delovne naloge in pojasnjuje potek in cilje delovnega procesa.<\/p>\n

\"ac81e8e2d0852dd16442\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Humor je prepri\u010dljiv, zato odpira ljudi za nove ideje. Kadar se jim posreduje sporo\u010dilo, s katerim se ne strinjajo, lahko humor poskrbi, da uzrejo njegovo vsebino v druga\u010dni, privla\u010dnej\u0161i lu\u010di oziroma jo vsaj la\u017eje sprejmejo. Kdor se smeji, ne za\u010dne takoj ugovarjati, morebitno nestrinjanje pa izrazi na pozitivnej\u0161i na\u010din. Humorno vzpostavljanje osebnega stika priljubi govorca poslu\u0161alcem, zato lahko vodja uporabi humor za graditev zaupanja s \u010dlani tima in glajenje konfliktov. S tem se pove\u010da njihova motivacija za zavzeto delo. Smeh zbli\u017euje tim, saj vzpostavlja in ohranja tesne socialne vezi med njegovimi \u010dlani, ki so pogoj za u\u010dinkovitej\u0161e funkcioniranje tima v kontekstu realizacije poslovnih ciljev organizacije.<\/p>\n

Zaradi vpliva humorja so zaposleni bolj odprti za novosti in prevzemanje tveganj. K temu jih blagodejni humorni pristop motivira z ustvarjanjem varnega zavetja za u\u010denje iz napak in preizku\u0161anje novih stvari. Generira pozitivno, zabavno razpolo\u017eenje, ki podpira kreativno razmi\u0161ljanje in re\u0161evanje problemov. Humor in kreativnost namre\u010d hodita z roko v roki, saj jima je skupen druga\u010den, sve\u017e pogled na situacije in izzive, ki omogo\u010da oblikovanje zanimivih, \u0161e neodkritih povezav.<\/p>\n

Iz vsega povedanega lahko zaklju\u010dimo, da humor dviga pripravljenost za zavzeto udejstvovanje na delovnem mestu. Predstavlja pomemben del organizacijske kulture podjetja, pospe\u0161uje stremljenje k odli\u010dnosti v izvajanju delovnih nalog in podpira prost pretok idej. Poleg tega s svojo zabavnostjo razelektri atmosfero in dvigne delovno vzdu\u0161je na vi\u0161jo raven, vendar je treba imeti pri tem pravo mero in razviti ob\u010dutek, na kateri to\u010dki bi se utegnila zabava spremeniti v neodgovorno vedenje. Pozitivna kultura, ki jo ustvarjajo vodje s smislom za humor, spodbuja zavzetost zaposlenih, krepi njihovo produktivnost in uspe\u0161nost.<\/p>\n

\"Is<\/p>\n

Znano je reklo, da je smeh pol zdravja. To \u0161e kako dr\u017ei, zato ni ni\u010d \u010dudnega, \u010de so zaposleni, ki so zaradi u\u010dinkov humorja bolj motivirani za delo, razbremenjeni neproduktivnega stresa in sposobni spoprijemanja z izzivi vsakdanjega \u017eivljenja in dela. Kadroviki bi morali graditi na spoznanju o motivacijski vlogi humorja na vseh ravneh organizacije ter jo upo\u0161tevati tudi pri izbiri novih kadrov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: dr. Franci \u010ce\u010d Mnogi zaposleni do\u017eivljajo svoja delovna mesta kot neprivla\u010dna, monotona, dolgo\u010dasna. K temu jih navajajo tako delovni proces kot fizi\u010dne zna\u010dilnosti okolja. Ena od pomembnih posledic je padanje motiviranosti za delo, kar vpliva na u\u010dinkovitost izvajanja delovnih nalog in kon\u010dno na uspe\u0161nost podjetja. Med na\u010dini za dvig energije zaposlenih na vi\u0161jo raven <\/p>\n

Preberite ve\u010d….<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2654,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2649","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"aioseo_notices":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2649","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2649"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2649\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2654"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2649"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2649"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2649"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}