Fenomen organizacijske energije so \u017ee leta 2002 za\u010deli raziskovati na In\u0161titutu St. Gallen v \u0160vici, njegova glavna raziskovalka dr. Heike Bruch ga je poimenovala Organizacijska energija in ga definirala kot nivo, do katerega organizaciji, oddelku ali timu uspeva mobilizirati \u010dustveni, kognitivni in vedenjski potencial ljudi pri zasledovanju ciljev organizacije.<\/p>\n
\u010ce na kratko povzamem, je organizacijska energija nekak\u0161na nevidna, a zelo mo\u010dna sila, ki jo ustvarjamo ljudje s svojim na\u010dinom razmi\u0161ljanja, \u010dustvovanja ter vedenja. Mo\u010d organizacijske energije pa se ka\u017ee v nivoju \u010dustvenega, umskega in vedenjskega potenciala ljudi in je klju\u010dni dejavnik delovne uspe\u0161nosti ter tesno povezana z uspehom podjetja. Organizacije se med seboj razlikujejo tako po intenzivnosti kot tudi po kakovosti energije. Kombinacija teh dveh razse\u017enosti dolo\u010da razmerje med \u0161tirimi naravnimi stanji organizacijske energije, ki je lastno sleherni organizaciji (slika 1).<\/p>\n
![\"4](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/4-energije.png\")
<\/p>\n
Slika 1: \u0160tiri stanja organizacijske energije<\/p>\n
- \n
- Organizacije z visoko energijo produktivnosti ka\u017eejo mo\u010dna pozitivna \u010dustva, visoko stopnjo pozornosti in aktivnosti, ki jih usmerjajo v klju\u010dne cilje.<\/li>\n
- V stanju energije udobja je za organizacijo zna\u010dilno malo \u017eivahnosti in razmeroma visoka raven zadovoljstva. Ob \u0161ibkih, toda pozitivnih \u010dustvih, kot sta umirjenost in zadovoljnost, takim organizacijam primanjkuje \u017eivosti, budnosti in \u010dustvene napetosti, torej potrebnih elementov za doseganje sprememb. Organizacije, ki so pregloboko v energiji udobne inertnosti, lahko zamujajo pomembne prilo\u017enosti.<\/li>\n
- Energija malodu\u0161ja se ka\u017ee v \u0161ibkih negativnih \u010dustvih, kot so malodu\u0161je, razo\u010daranje in ob\u017ealovanje. Pri organizacijah s povi\u0161ano stopnjo ravnodu\u0161ne inertnosti se pojavljajo miselna odsotnost, nezanimanje ali \u010dustveni odmik od ciljev.<\/li>\n
- V organizacijah, pri katerih pa prevladuje stanje razjedajo\u010de energije, je \u010dutiti negativno notranjo napetost. Tak\u0161na organizacija usmerja obilico energije v re\u0161evanje notranjih problemov, zaposleni pa pogosto zapadajo v spore, obrekovanje ali druge neproduktivne in \u0161kodljive dejavnosti, vse to pa prikraj\u0161uje organizacijo za njeno \u017eivljenjsko silo in vzdr\u017eljivost.<\/li>\n<\/ul>\n
Ob tem je treba poudariti, da v sleherni organizaciji najdemo vsa \u0161tiri stanja organizacijske energije, pomembno pa je med njimi dolo\u010deno razmerje. Raziskave ka\u017eejo, da imajo uspe\u0161ne organizacije visoko energijo produktivnosti ter energijo udobja in nizko energijo malodu\u0161ja ter razjedanja.<\/p>\n
Nacionalna raziskava<\/h3>\n
Nacionalno raziskavo organizacijske energije smo nadgradili in obogatili \u0161e s spoznanji drugih raziskovalcev fenomena organizacijske energije (Schwartz, Stanton, Morris, Balestracci), ki vna\u0161ajo na podro\u010dje fenomena organizacijske energije tudi raziskovanje dejavnikov spro\u0161\u010danja in zadr\u017eevanja energije v organizacijah.<\/p>\n
Tako smo pri oblikovanju slovenskega koncepta izhajali iz spoznanja, da prav vsak \u010dlovek poseduje naravno energijo, ki jo prina\u0161a tudi na delo. Organizacije pa so odgovorne za to, da lahko zaposleni to naravno energijo pri zasledovanju ciljev organizacije tudi spro\u0161\u010dajo na ustrezen na\u010din, in sicer tak\u0161en, ki ustvarja dober energijski naboj organizacije. K temu prispevata zlasti dva dejavnika; vsebina dela in povezanost, katere vrednosti prav tako merimo v tej raziskavi.<\/p>\n
Organizacije pa niso odgovorne le za spro\u0161\u010danje naravne energije ljudi, temve\u010d tudi za ohranjanje ustreznega stanja energije oz. za zadr\u017eevanje energije v organizaciji, k \u010demur pa prispevajo drugi dejavniki; kontekst oziroma podporno okolje organizacije ter klima.<\/p>\n
Tako obogaten koncept organizacijske energije predstavlja nadgradnjo dosedanjim raziskavam in meritvam na podro\u010dju HRM, saj upo\u0161teva tako zadovoljstvo kot zavzetost zaposlenih in vna\u0161a v merjenje nove dimenzije, kot so intelektualni, \u010dustveni in vedenjski potenciali ljudi.<\/p>\n
Nosilec raziskave je bila dru\u017eba Planet GV, pri njej pa so sodelovali razvojni partnerji; Sofos, O.K. Consulting, Trgotur, Racio Razvoj in IZOR. Raziskavo so podprli tudi: Slovenska kadrovska zveza, Dru\u0161tvo psihologov Slovenije, Filozofska fakulteta \u2013 oddelek za psihologijo, Ekonomska fakulteta \u2013 Center poslovne odli\u010dnosti ter Fakulteta za management in pravo. Medijska partnerja pa sta bila revija HR&M ter strokovni portal Psihologija dela.<\/p>\n
V raziskavi je sodelovalo 65 organizacij tako iz zasebnega kot javnega sektorja, ki smo jih razvrstili vzdol\u017e petih globalnih panog: Storitve, Izdelki \u0161iroke rabe in industrijski izdelki, Finan\u010dne storitve, Tehnologija, informacije\/komunikacija in razvedrilne dejavnosti, Energetika in komunalne storitve.<\/p>\n
Iz javnega sektorja je bilo 16 organizacij, 49 pa iz gospodarskega sektorja. Med sodelujo\u010dimi organizacijami je bilo najve\u010d, kar 29 srednje velikih podjetij z od 51 do 250 zaposlenimi, sledila so majhna podjetja z do 50 zaposlenimi \u2013 teh je bilo 25, najmanj pa je bilo velikih podjetij z nad 251 zaposlenimi \u2013 teh je bilo skupaj 11.<\/p>\n
![\"Slika4\"](\"data:image\/svg+xml;base64,PHN2ZyB3aWR0aD0iMSIgaGVpZ2h0PSIxIiB4bWxucz0iaHR0cDovL3d3dy53My5vcmcvMjAwMC9zdmciPjwvc3ZnPg==\")
Graf 1: \u0160tevilo sodelujo\u010dih organizacij vzdol\u017e petih panog<\/p>\n
\n<\/span><\/p>\nGraf 2: Dele\u017e sodelujo\u010dih glede na velikost organizacij<\/p>\n
<\/span><\/p>\nGraf 3: Dele\u017e sodelujo\u010dih organizacij glede na sektor<\/p>\n
\u00a0<\/span><\/p>\n
Na raziskovalni vpra\u0161alnik odgovorilo skupaj 6.427 ljudi. \u00a0<\/strong><\/p>\n
V raziskavi je bil postavljen pogoj odzivnosti; tako smo pri malih podjetjih (do 50 zaposlenih) zahtevali 80-odstotni odziv, pri srednjih (od 51 do 250 zaposlenih) 40-odstotni odziv ter pri velikih podjetjih nad 251 zaposlenih 10-odstotni odziv s pomo\u010djo vzor\u010denja. Maksimalno \u0161tevilo sodelujo\u010dih ni bilo omejeno. V povpre\u010dju smo v raziskavi presegli minimalno predpisan odziv za 7 odstotkov. Najve\u010dji odziv je bil 100-odstoten (mala organizacija), najmanj\u0161i pa 11-odstoten (velika organizacija).<\/p>\n
Organizacije so lahko pristopile tudi k poglobljeni raziskavi med posameznimi notranjimi enotami.<\/p>\n
Sodelujo\u010di v raziskavi so izpolnjevali raziskovalni vpra\u0161alnik (QOE16), ki je vseboval \u0161estnajst trditev. Po prijavi k merjenju je organizacija pridobila geslo ter neposredno povezavo za dostop do vpra\u0161alnika na globalni spletni platformi SurveyMonkey. Vpra\u0161alnik je bil za posamezno organizacijo na voljo sedem delovnih dni od \u017eelenega dneva pri\u010detka raziskave. Na \u017eeljo smo organizacije sproti obve\u0161\u010dali o odzivnosti njihovih zaposlenih.<\/p>\n
Kaj nam sporo\u010dajo rezultati?<\/h3>\n
Rezultate raziskave bomo predstavili po na\u010delu od splo\u0161nega h konkretnemu. Tako bomo najprej obelodanili povpre\u010dni enotni indeks organizacijske energije. Enotni indeks organizacijske energije izra\u017ea razmerje med pozitivnimi energijskimi lestvicami; energije produktivnosti ter energije udobja ter negativnimi energijskimi lestvicami; energije malodu\u0161ja ter energije razjedanja. Povpre\u010dni enotni nacionalni indeks organizacijske energije v letu 2016 zna\u0161a 1,91. <\/strong>Ker gre za prvo raziskavo tak\u0161ne razse\u017enosti in s tak\u0161no metodologijo, ta indeks nikakor ni metodolo\u0161ko primerljiv z leti 2006 in 2011, ko smo izvedli prvi dve raziskavi organizacijske energije, vendarle pa podajamo tudi vrednosti indeksa organizacijske energije, ki smo jih namerili v preteklih dveh raziskavah, ki nam lahko slu\u017eijo zgolj kot groba in osnovna orientacija pri zaznavanju energijskega naboja organizacij. * (Leta 2006 ter leta 2011 smo namre\u010d uporabili enak vpra\u0161alnik s to razliko, da so nanj odgovarjali kadrovski delavci, ki smo jih prosili, da ocenijo stanje energije v organizaciji, zato podatki niso primerljivi in nam lahko le v manj\u0161i meri slu\u017eijo za opazovanje spremembe v \u010dasu.)<\/p>\n
Enotni indeks organizacijske energije je tako s pridr\u017ekom glede metodologije raziskave leta 2006 zna\u0161al le 0,92, leta 2011 se je povi\u0161al na 1,23 (torej za 0,33 to\u010dke). V letu 2016 pa enotni indeks organizacijske energije zna\u0161a 1,91 to\u010dke, kar predstavlja izbolj\u0161anje za 0,68 to\u010dke v primerjavi z letom 2011.<\/p>\n
V nacionalni raziskavi organizacijske energije jedro raziskovanja predstavljajo \u0161tiri razli\u010dne energijske lestvice oz. \u0161tiri razli\u010dne vrste energije, ki jih merimo na skali od 0 do 100 odstotkov. Kot smo \u017ee omenili v opisu raziskave, v vsaki organizaciji obstajajo vse \u0161tiri vrste energije, zato vsako energijsko lestvico merimo v razmerju od 0 do 100 odstotkov.<\/p>\n
Kot smo \u017ee zapisali v predhodnih \u010dlankih o fenomenu organizacijske energije, je pomembno razmerje med temi vrstami energije, pri \u010demer zasledujemo in si prizadevamo dose\u010di razmerje, ki ga izkazujejo najuspe\u0161nej\u0161e organizacije v Evropi5<\/sup>. Dolgoro\u010dni cilj organizacij, ki ga naj le-te zasledujejo na podro\u010dju organizacijske energije, je razmerje:<\/p>\n
- \n
- 80 odstotkov (ali ve\u010d) energije produktivnosti,<\/li>\n
- 70 odstotkov energije udobja (ali ve\u010d ob pogoju, da je energija produktivnosti vi\u0161ja, kot je energija udobja),<\/li>\n
- 25 odstotkov (ali manj) energije malodu\u0161ja,<\/li>\n
- 25 odstotkov (ali manj) razjedajo\u010de energije.<\/li>\n<\/ul>\n
In kak\u0161ne vrednosti smo torej namerili v na\u0161i raziskavi?<\/h3>\n
Prevladuje energija produktivnosti, ki smo je namerili 68 odstotkov, sledi energija udobja, kjer so se kazalci ustavili pri 59 odstotkih, sledi energija razjedanja, ki smo je namerili 39 odstotkov, najmanj pa smo zaznali energije malodu\u0161ja in to 33 odstotkov.<\/p>\n
<\/p>\nSlika 2: Lestvice organizacijske energije (Vir: Nacionalna raziskava Organizacijske energije, 2016)<\/p>\n
Kot je bilo v tem prispevku \u017ee omenjeno, neposredna primerjava z letom 2011 in 2006 ni ustrezna, znova pa nam lahko slu\u017ei le za orientacijsko primerjavo glede zaznavanja razli\u010dnih stanj organizacijske energije. S tem pridr\u017ekom razveseljuje dejstvo, da je letos v primerjavi z letom 2011 zelo upadla raven energije malodu\u0161ja (leta 2011 je zna\u0161ala 49 odstotkov, letos pa smo je namerili 33 odstotkov. Zanimivo je, da je energija produktivnosti ostala na ravni leta 2011 oziroma je za eno odstotno to\u010dko ni\u017eja in zna\u0161a 68 to\u010dk. Precej je upadla tudi energija razjedanja, ki letos zna\u0161a 39 odstotkov, leta 2011 pa je zna\u0161ala 49 odstotkov. Nekoliko je narasla tudi energija udobja, in sicer se je od leta 2011, ko je zna\u0161ala 52 odstotkov, povi\u0161ala v letu 2016 na 59 odstotkov. Pridobljene podatke Nacionalne raziskave lahko bolj primerjamo z najbolj\u0161imi nem\u0161kimi organizacijami5<\/sup>. V najbolj\u0161ih evropskih podjetjih tako enotni indeks organizacijske energije v povpre\u010dju zna\u0161a kar 5,17, kar presega slovenski nacionalni indeks za 3,26 to\u010dke.<\/p>\n
<\/p>\nSlika 3: Matrika organizacijske energije \u2013 primerjava Nacionalne raziskave organizacijske energije 2016 s TOP 10 * \u00bbTOP 10\u00ab predstavlja povpre\u010dje 10 odstotkov najbolj\u0161ih organizacij izmed 187 podjetij s pribli\u017eno 24.000 sodelujo\u010dimi, ki so sodelovali v raziskavi leta 2011<\/em>5<\/sup><\/p>\n
<\/p>\nSlika 4: Primerjava slovenskega enotnega indeksa organizacijske energije z najbolj\u0161imi v Evropi<\/p>\n
Energijski naboj vzdol\u017e razli\u010dnih panog<\/h3>\n
V projektu smo uporabili globalno klasifikacijo 5 panog, ki jo uporabljajo globalna svetovalna podjetja. To so panoge:<\/p>\n
- \n
- Storitve,<\/li>\n
- Izdelki \u0161iroke porabe in potro\u0161nje,<\/li>\n
- Finan\u010dne storitve,<\/li>\n
- Tehnologija, informacije\/komunikacija in razvedrilne dejavnosti ter<\/li>\n
- Energetika in komunalne storitve.<\/li>\n<\/ol>\n
Pri raziskovanju fenomena organizacijske energije smo vzdol\u017e panog zaznali kar nekaj zanimivih razlik. Najbolj\u0161i enotni indeks organizacijske energije smo tako namerili v panogi Tehnologija, informacije\/komunikacija in razvedrilne dejavnosti, kjer zna\u0161a 2,27 in preka\u0161a povpre\u010dni nacionalni indeks za 0,36 to\u010dke. Povpre\u010dni enotni indeks v preostalih panogah pa ne presega dveh to\u010dk.<\/p>\n
<\/p>\nSlika 5: Enotni indeks organizacijske energije vzdol\u017e petih razli\u010dnih panog.<\/p>\n
Primerno rezultatom enotnega indeksa organizacijske energije smo namerili tudi razli\u010dne energijske lestvice vzdol\u017e panog, ki so prikazane v Preglednici 1.
\nPreglednica 1: Energijske lestvice vzdol\u017e razli\u010dnih panog<\/p>\n\u00a0Le kaj \u0161e ostane velikim? <\/strong>Naredili smo tudi splo\u0161no primerjavo energijskega naboja vzdol\u017e malih, srednjih in velikih podjetij. Najbolj\u0161i povpre\u010dni enotni indeks organizacijske energije tako dosegajo v srednje velikih organizacijah, kjer le-ta zna\u0161a 2,08, sledijo jim majhne organizacije s povpre\u010dnim enotnim indeksom 1,92, ki je enak povpre\u010dnemu nacionalnemu indeksu, velike organizacije pa dosegajo najni\u017eji povpre\u010dni enotni indeks 1,73. Prav tako smo pogledali, v katerem sektorju imamo bolj\u0161o energijo? <\/strong>Nenazadnje vsakega raziskovalca \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega okolja zanima tudi primerjava med javnim sektorjem ter zasebnim sektorjem. Izkazalo se je, da povpre\u010dni enotni indeks v gospodarskem sektorju tako zna\u0161a 2,03, v javnem sektorju pa je glede na splo\u0161no sliko energijskih lestvic nekoliko ni\u017eji in zna\u0161a 1,57.<\/p>\n
Nagrajujemo najbolj\u0161o organizacijsko energijo v panogi<\/h3>\n
\u00a0S podelitvijo nagrad za najbolj\u0161o energijo v panogi spodbujamo razvoj zavedanja u\u010dinkovitega ravnanja s tako dragocenim virom, kot je naravna energija ljudi. Nagrado prejmejo tiste organizacije oziroma podjetja, ki v svoji panogi izkazujejo najvi\u0161ji enotni indeks organizacijske energije in so hkrati pri izvedbi raziskave izpolnile tudi vse minimalne pogoje. Rezultate enotnega indeksa organizacijske energije je pregledala 7-\u010dlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki razvojnih partnerjev.<\/p>\n
Nagrado za najbolj\u0161o energijo v posameznih panogah tako prejmejo: <\/strong><\/p>\n
- \n
- V panogi Storitve: O\u0160 Trbovlje<\/strong>, ki dosega indeks 2,90.<\/li>\n
- V panogi Izdelki \u0161iroke rabe in industrijski izdelki: Plastika Skaza<\/strong>, ki izkazuje indeks 3,15.<\/li>\n
- V panogi Finan\u010dne storitve: Adriatic Slovenica<\/strong>, ki izkazuje indeks 2,35.<\/li>\n
- V panogi Tehnologija\/komunikacija in razvedrilne dejavnosti: Agito<\/strong>, ki izkazuje indeks 2,57.<\/li>\n
- V panogi Energetika in komunalne storitve: Aquasystems<\/strong>, ki izkazuje indeks 2,91.<\/li>\n<\/ol>\n
Namesto zaklju\u010dka \u2026<\/strong><\/p>\n
\u2026 se raje vpra\u0161ajmo, kako naprej? Rezultati Nacionalnega merjenja organizacijske energije so pokazali, da imamo v Sloveniji \u0161e veliko prostora za izbolj\u0161anje energijskega naboja. V stremljenju, da dose\u017eemo in prese\u017eemo najbolj\u0161e, nas \u010daka veliko dela, predvsem pa druga\u010dnega na\u010dina razmi\u0161ljanja ter odnosa do sprememb. Prav zato si bomo ob razvoju projekta \u0161e naprej prizadevali za oblikovanje in razvoj novih ter u\u010dinkovitej\u0161ih pristopov k izbolj\u0161anju energijskega naboja v organizacijah in timih. Na\u0161a vizija je tudi\u00a0 globalna \u0161iritev projekta, kar nam bo omogo\u010dila kakovostne mednarodne primerjave. Tako bomo v nadaljevanju s pomo\u010djo akademskih partnerjev projekta izdelali \u0161e klastrske analize med sodelujo\u010dimi podjetji in organizacijami, ki so sodelovali v raziskavi.<\/p>\n
Viri:<\/p>\n
- \n
- Bre\u010dko, D.: Metode in tehnike za dvig organizacijske energije, u\u010dno gradivo GV Akademije<\/li>\n
- vodenja, 2015<\/li>\n
- Bre\u010dko, D.: Vloga coachinga pri upravljanju organizacijske energije, v reviji HRM, \u0161t. 50, november 2012, str. 6\u20139.<\/li>\n
- Bre\u010dko, D.: Energijski naboj va\u0161ega podjetja, v reviji HRM, \u0161t. 43, oktober 2011, str. 48\u201354.<\/li>\n
- Bruch H. & Vogl B.: Fully Charged; Harward Business Review Press; Boston, ZDA<\/li>\n
- organizacijska-energija.si<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dr. Danijela Bre\u010dko, Direktorica In\u0161tituta SOFOS in vodja projekta Organizacijska energija Fenomen organizacijske energije so \u017ee leta 2002 za\u010deli raziskovati na In\u0161titutu St. Gallen v \u0160vici, njegova glavna raziskovalka dr. Heike Bruch ga je poimenovala Organizacijska energija in ga definirala kot nivo, do katerega organizaciji, oddelku ali timu uspeva mobilizirati \u010dustveni, kognitivni in vedenjski potencial <\/p>\n
- V panogi Izdelki \u0161iroke rabe in industrijski izdelki: Plastika Skaza<\/strong>, ki izkazuje indeks 3,15.<\/li>\n
- V panogi Storitve: O\u0160 Trbovlje<\/strong>, ki dosega indeks 2,90.<\/li>\n
![\"Slika4\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/Slika4.png\")
Graf 1: \u0160tevilo sodelujo\u010dih organizacij vzdol\u017e petih panog<\/p>\n![\"Slika2\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/Slika2.png\")
<\/span><\/p>\n![\"Slika3\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/Slika3.png\")
<\/span><\/p>\n![\"Slika5\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/Slika5.png\")
<\/p>\n![\"Slika6\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/Slika6.png\")
<\/p>\n![\"4](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/4-energije-2.png\")
<\/p>\n![\"Slika8\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/Slika8.png\")
<\/p>\n![\"4](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/4-energije-1.png\")
Preglednica 1: Energijske lestvice vzdol\u017e razli\u010dnih panog<\/p>\n