![\"slika\"](\"http:\/\/organizacijska-energija.si\/wp-content\/uploads\/2016\/09\/slika.jpg\")
<\/p>\nTako organizacijska kot osebna energija nihata ter se spreminjata skozi \u010das in ob razli\u010dnih situacijah. Ljudje imamo namre\u010d notranjo uro, ki dolo\u010da na\u0161o raven energije skozi dan (cirkadiani ritem). Nekateri procesi v na\u0161em telesu potekajo v pribli\u017eno 24 urnih ciklih, zato jih imenujemo cirkadiani cikli oz. ritmi (lat. circa \u2013 okoli, dies \u2013 dan). Mednje spada tudi menjava spanja in budnosti. Poznavanje osnovnih zakonitosti cikadinih ritmov nam lahko pomaga pri na\u010drtovanju delovnega \u010dasa za pove\u010danje delovne u\u010dinkovitosti zaposlenih ter tudi za pove\u010danje produktivne energije.<\/p>\n
Ve\u010d o tem je pisala \u0161tudentka psihologije Tina Zakraj\u0161ek v prispevku Cirkadiani ritmi: kako povi\u0161ati produktivnost zaposlenih, ki je bil objavljena na spletnem portalu Psihologija dela. Vabljeni k branju v nadaljevanju!<\/p>\n
Barnes (2015) opozarja, da imajo vodje ve\u010dkrat nerealno pri\u010dakovanje, da bodo zaposleni imeli skozi celoten delovnik visoko raven energije in produktivnosti. Ta \u017eelja namre\u010d ni v skladu z na\u0161o naravo, z na\u0161imi cirkadianimi ritmi. V povpre\u010dju zaposleni dose\u017eejo svojo najvi\u0161jo raven budnosti in energije nekaj ur po tem, ko pri\u010dnejo z delom (prikazano na sliki spodaj). To stanje pa ne traja dolgo. Kmalu po kosilu namre\u010d na\u0161a budnost in energija za\u010dneta upadati in dose\u017eeta najni\u017ejo raven okoli 15. ure. Ta proces velikokrat povezujemo s kosilom, ampak gre v resnici zgolj za naravni del cirkadianega procesa. Po 15. uri za\u010dne budnost zopet nara\u0161\u010dati in dose\u017ee drugi vrh okrog 18. ure. Nato zopet za\u010dne upadati in upada skozi ve\u010der ter zgodnje jutranje ure in dose\u017ee najni\u017ejo to\u010dko ob pribli\u017eno 3.30 zjutraj. Potem za\u010dne zopet nara\u0161\u010dati tekom jutra, ko dose\u017ee prvi vzpon po 12. uri.<\/p>\n
<\/p>\n
Vodje, ki \u017eelijo pove\u010dati u\u010dinkovitost dela zaposlenih, morajo upo\u0161tevati potek tega ritma pri dodeljevanju nalog, postavljanju rokov ter pri\u010dakovanj. Pomembno je torej, da imajo realisti\u010den pogled na regulacijo \u010dlove\u0161ke energije ter da razumejo dejstvo, da so zaposleni razli\u010dno produktivni skozi dan. Prav tako je pomembno poznavanje cirkadianih ritmov za zaposlene. Ta spoznanja lahko uporabijo\u00a0 pri na\u010drtovanju dneva. Najpomembnej\u0161e naloge bi bilo najbolj u\u010dinkovito opraviti v \u010dasu, ko na\u0161a budnost nara\u0161\u010da (okrog 12. ali 18. ure). Manj pomembne naloge pa lahko opravimo v \u010dasu upada budnosti (zelo zgodaj zjutraj, okoli 15. ure ali pozno pono\u010di) (Barnes, 2015).<\/p>\n
Barnes (2015) navaja, da tipi\u010den delovni \u010das ni nujno najbolj optimalen, saj je velikokrat v neskladju z na\u0161im cirkadianim ritmom. Veliko zaposlenih v dopoldanskem \u010dasu (ko na\u0161a energija in budnost nara\u0161\u010data) odgovarja na e-maile (manj pomembne naloga) vse do kosila. Ko se vrnejo iz kosila so \u017ee porabili prvi porast budnosti in se lotijo zahtevnih nalog v \u010dasu upada budnosti (po kosilu, okrog 15. ure). Ko se za\u010dne pribli\u017eevati \u010das ponovnega porasta budnosti se tipi\u010den delovnik kon\u010da.<\/p>\n
Ali po\u010ditek pove\u010da na\u0161o produktivnost?<\/strong><\/p>\n S po\u010ditkom lahko uravnavamo raven energije. Veliko raziskav ka\u017ee na povezavo med po\u010ditkom in porastom delovne u\u010dinkovitosti. Kljub temu pa tudi utrujeni zaposleni, ki jim primanjkuje spanja te\u017eko po\u010divajo, \u010de njihovo delo ni v skladu z njihovim cirkadianim ritmom. Po\u010ditek je najbolje na\u010drtovati v \u010dasu upada budnosti \u2013 okrog 15.ure (Barnes, 2015).<\/p>\n Individualne razlike v cirkaidnih ritnmih<\/strong><\/p>\n Barnes (2015) opozarja, da obstajajo razlike med zaposlenimi v cirkadianih ritmih. Tipi\u010dni vzorec gibanja budnosti (opisan zgoraj) je kljub temu najbolj pogost. Najdemo pa ljudi, ki imajo zamaknjen cirkadiani ritem. Opisujemo jih kot jutranji ali no\u010dni tip \u010dloveka.<\/p>\n Najve\u010dji izziv je usklajevanje delovnih nalog s cirkadianim ritmom (npr. jutranji tip \u010dloveka, ki mora delati v poznih ve\u010dernih urah). Posledica neskladnosti je nizka raven budnosti in energije zaposlenega med delovnim \u010dasom. \u0160e te\u017eje pa je usklajevanje cirkadianih ritmov \u010dlanov tima, kjer imamo nekaj jutranjih tipov in nekaj no\u010dnih tipov \u010dlanov (Barnes, 2015).<\/p>\n S poznavanjem cirkadianih ritmov zaposlenih lahko na\u010drtujemo delovni \u010das ali \u010das opravljanja prioritetnih nalog in tako izbolj\u0161amo produktivnost in u\u010dinkovitost zaposlenih. Fleksibilen delovni \u010das je odli\u010dna prilo\u017enost za to usklajevanje.<\/p>\n Je fleksibilen delovni \u010das re\u0161itev?<\/strong><\/p>\n Jones (1997) v svojem blogu navaja raziskavo, v kateri so preverjali u\u010dinke fleksibilnega, strnjenega \u010dasa (4 krat tedensko po 10 ur) ter klasi\u010dnega (med 9. in 17. uro) delovnega \u010dasa na zaposlene in njihovo delo. Ugotovili so, da so u\u010dinki fleksibilnega delovnega \u010dasa pozitivni, niso pa dramati\u010dni.<\/p>\n Zaposleni s fleksibilnim delovnim \u010dasom niso bili bolj sre\u010dni ali bolj u\u010dinkoviti od preostalih dveh skupin. Razlog za to je lahko dejstvo, da imajo avtonomijo za prilagajanje svojega delovnika zunanjim zahtevam. Zaposleni s fleksibilnim delovnim \u010dasom pa so v primerjavi z ostalima skupinama dosegali vi\u0161je rezultate na merah zadovoljstva z delom, produktivnosti ter prisotnosti na delovnem mestu. Te prednosti pa s \u010dasom izzvenijo ali se skr\u010dijo, \u010de je urnik preve\u010d elasti\u010den (Jones, 1997).<\/p>\n Katera re\u0161itev je najbolj primerna?<\/strong><\/p>\n Fleksibilen delovni \u010das ima najbolj pozitivne u\u010dinke, kadar se od zaposlenih pri\u010dakuje, da so prisotni na delovnem mestu v dolo\u010denem \u010dasovnem intervalu (npr. od 10 do 15. ure). Vse odlo\u010ditve o uvajanju alternativnih delovnih urnikov pa morajo upo\u0161tevati tip zaposlenih ter cilje, ki jih \u017eeli organizacija dose\u010di (Jones, 1997).<\/p>\n Glede na te ugotovitve bi bilo najbolj u\u010dinkovito, da od zaposlenih pri\u010dakujemo, da so prisotni na delovnem mestu v \u010dasovnem intervalu, ko je njihova budnost in s tem produktivnost najvi\u0161ja. Ta interval pa lahko prilagodimo glede na jutranji ali no\u010dni tip \u010dloveka.<\/p>\n Ve\u010d o tem si lahko preberete tukaj:<\/strong><\/p>\n Bi radi preverili kak\u0161no je stanje energije v va\u0161em podjetju? Bi radi prepre\u010dili energetski mrk?<\/strong> Sedaj imate odli\u010dno prilo\u017enost. Vklju\u010dite se v Nacionalno merjenje organizacijske energije<\/strong>. Kako? Preverite tukaj.<\/a>\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n Prav tako se lahko naro\u010dite na prejemanje novic, ki se nana\u0161ajo na projekt in tematiko organizacijske energije. <\/strong>V spodnji okvir samo vnesite va\u0161 email naslov.<\/span><\/p>\n\n
\n\n