Neko\u010d sem prebrala stavek, ki se mi je globoko vtisnil v spomin. Govoril je o tem, da v kolikor najde\u0161 slu\u017ebo\/ delo, ki bo tvoja strast, potem ne bo\u0161 nikoli imel ob\u010dutka, da si v slu\u017ebi kdaj zares \u00bbdelal\u00ab. Tak\u0161en pomislek prinese s seboj tako pozitivne kot tudi negativne posledice.<\/p>\n
Ena izmed negativnih posledic je ta, da se posameznik, ki je v delo zelo vpet in se z njim zelo identificira, te\u017eko lo\u010di od njega, oziroma ima te\u017eave s tem, da razmeji svoj delovni \u010das od zasebnega.\u00a0 Problem lo\u010ditve od delovnih obveznosti se pojavlja\u00a0 predvsem pri posameznikih, ki jih pri delu vodi obsesivna strast. Tak\u0161ni posamezniki svoje delo sicer radi opravljajo in jim predstavlja pomemben del\u00a0 identitete, a to po\u010dnejo zaradi dolo\u010denih zunanjih potrditev, ki jih prejmejo iz okolja. \u010ce so na primer na visoki funkciji, jim to delovno mesto lahko omogo\u010da visok socialni status med njihovimi sodelavci in znanci, lahko si s svojo delovno pozicijo zgradijo samozavest, ali pa jim je ob tem, da opravljajo to delovno mesto v\u0161e\u010d odobravanje njihovih prijateljev ali znancev. Po doma\u010de bi se tako lahko izrazila, da posamezniki z obsesivno strastjo sicer z veseljem opravljajo delo, a ne zaradi pravih razlogov.<\/p>\n
Ampak kako je torej mo\u017eno hkrati delo opravljati z u\u017eitkom, \u010de pa je glavno vodilo posameznika to, da bo s tem na\u0161el potrditev v zunanjih dejavnikih? Strinjam se, da je posamezniku lahko pomembno, da se s svojim poklicem ali delovno pozicijo identificira, \u010deprav zanjo v resnici ni notranje motiviran, a te\u017eko zdru\u017eim na eni strani veselje do dela zaradi dela samega in na drugi strani \u017eeljo po dokazovanju okolici in zunanjim dejavnikom.<\/p>\n
Definicija harmoni\u010dne strasti pa mi je po drugi strani zanimiva, saj pravi, da z njo posamezniki la\u017eje vzpostavijo kontrolo nad svojim delom. Posledi\u010dno pri njej v manj\u0161i meri najdemo negativne posledice, kot so konflikti vlog med dru\u017eino in poklicem, ali mo\u017enost, da se delo vcepi v vse pore prostega \u010dasa posameznika, zaradi \u010desar posameznik te\u017eko lo\u010di med dejavnostmi, ki slu\u017eijo sprostitvi in po\u010ditku, od delovnih obveznosti, v katere je vpleten. Harmoni\u010dna strast torej predvideva, da se posameznik brez problema lo\u010di od dela, ki mu je pomembno, in ki je integrirano v njegovo sebstvo. To pomeni, da mu delo nudi dolo\u010deno stopnjo svobode in samostojnosti in ga torej ne \u00bbprisesa\u00ab na sebe. Zanimiva vzporednica bi lahko bila nekak\u0161na \u00bbzdrava\u00ab oziroma \u00bbvarna\u00ab navezanost na delo. Tako kot se varno navezan posameznik z lahkoto lo\u010di od svojega primarnega skrbnika in samostojno raziskuje svoje okolje, tako je tudi posameznik, ki ga do dela vodi notranja motivacija in je sposoben kontrolirati svoje obveznosti tako, da ga ne prevzamejo v popolnosti, sposoben razmejiti svoje delovno \u017eivljenje od zasebnega. Nasprotno pa je lahko posameznik, ki je nevarno navezan, na primer preokupiran z odnosi, saj z iskanjem oseb in njihove bli\u017eine nenehno i\u0161\u010de neke svoje vire potrditve in lastne vrednosti, ki jih v svoji notranjosti ne premore sam. Predstavljam si, da si posameznik, ki ga do dela vodi obsesivna strast podobno kot preokupiran posameznik svoje nekak\u0161no \u00bbnotranjo\u00ab praznino ali vzgib polni z delom, oziroma mu je prej kot sam proces dela, v katerega je vpet, pomemben rezultat ali u\u010dinek v okolju, ki ga z njim dose\u017ee.<\/p>\n
Ob tem\u00a0 razmi\u0161ljanju mi na misel pride \u0161e drug citat, ki sem ga zasledila \u017ee pred \u010dasom: \u00bbFind out what you want and then do it\u00ab. Misel apelira na to, da moramo najprej spoznati sebe, svoje osebnostne lastnosti, prednosti in potencialne na eni strani ter \u0161ibkosti in pomanjkljivosti na drugi, da bi lahko v resnici vedeli, kaj si \u017eelimo po\u010deti v \u017eivljenju. Povsem nasprotna misel o tega, da naj raje \u00bbposkusimo svojo sre\u010do\u00ab v ve\u010d razli\u010dnih okoljih, \u010deprav nam nobeno izmed njih ne ustreza v popolnosti. Z odkrivanjem svojih strasti se brez dvoma povezujejo tudi na\u0161a implicitna prepri\u010danja o tem, ali je osebnost \u010dloveka nekaj konstantnega in nespremenljivega, ali po drugi strani podvr\u017eena spremembam. Ali je torej nemogo\u010de, da bi mi v popolnosti, v vsakem trenutku in v vsakem obdobju \u017eivljenja zares vedeli, kaj nas veseli, ko pa se mogo\u010de na\u0161e vrednote in prioritete skozi \u010das spreminjajo. In torej, ali je mogo\u010de, da mi \u017ee na za\u010detku, ko si izbiramo delovno mesto, vemo, kak\u0161na je na\u0161a strast, ali si mogo\u010de avtomati\u010dno s tem, ko selektivno izbiramo delovna okolja, zapremo vrata pred tem, da nas kje drugje \u010daka na\u0161a \u00bbresni\u010dna\u00ab strast?<\/p>\n
Vtis je name naredil tudi video, kjer \u0161tudentka govori o tem, kako se je lotila projekta za mlade, ki so na za\u010detku svoje karierne poti, z naslovom \u00bbfollow your passion\u00ab . Z namenom, da bi pri mladih spodbudila odkrivanje njihovih strasti, je organizirala razli\u010dne dejavnosti in prilo\u017enosti, kjer so imeli mo\u017enost spoznavati in razvijati svoje potenciale. To je po\u010dela vse do takrat, ko je naletela na \u010dlanek na internetu o izrazitem populariziranju termina \u00bbfollow your passion\u00ab, saj je avtor dokazal, da se je termin v zadnjih desetih letih v angle\u0161ki literaturi raz\u0161iril skoraj 5 \u2013 krat. Najve\u010dji razmah je fraza do\u017eivela leta 2000, ko je generacija y bila v povpre\u010dju nekje na za\u010detku ali sredini osnovno-\u0161olskega izobra\u017eevanja in ko so jo avtoritete mno\u017ei\u010dno uporabljale za karierne nasvete. Ali je torej mogo\u010de, da smo se tak\u0161nega pogleda na realnost priu\u010dili, oziroma, so nam ga podali drugi, mi pa smo ga brez vsakr\u0161ne kriti\u010dnosti prevzeli in se ravnamo po njem? Se v bistvu ne zavedamo, da je kot tak odraz zna\u010dilnosti na\u0161e generacije, ki bi naj bila \u00bbthe worst generation\u00ab do zdaj, razvajena do te mere, da si \u017eelimo posamezniki poiskati to\u010dno tak\u0161no obliko delovnega mesta, kot smo si jo zamislili, hkrati pa imamo ni\u010delno toleranco do vsega, kar se ne sklada z na\u0161imi \u00bbkriteriji\u00ab?<\/p>\n
Verjetno je resnica nekje vmes. Menim, da je potrebno imeti dolo\u010den fokus, kaj si \u017eelimo v \u017eivljenju po\u010deti, in se zavedati svojih mo\u010dnih strani, ki nam lahko pridejo prav v najrazli\u010dnej\u0161ih situacijah. Vseeno pa se je ob tem potrebno zavedati, da se lahko skozi \u010das nekoliko spreminjamo in si dopu\u0161\u010dati mo\u017enost, da svojo strast najdemo v raznolikih situacijah in okoljih, namesto da si takoj zapremo vrata pred njimi.<\/p>\n
Vir:<\/p>\n
Bi radi preverili kak\u0161no je stanje energije v va\u0161em podjetju? Bi radi prepre\u010dili energetski mrk?<\/strong> Sedaj imate odli\u010dno prilo\u017enost. Vklju\u010dite se v Nacionalno merjenje organizacijske energije<\/strong>. Kako? Preverite tukaj.<\/a>\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n Prav tako se lahko naro\u010dite na prejemanje novic, ki se nana\u0161ajo na projekt in tematiko organizacijske energije. <\/strong>V spodnji okvir samo vnesite va\u0161 email naslov.<\/span><\/p>\n