{"id":1096,"date":"2016-07-06T08:00:12","date_gmt":"2016-07-06T06:00:12","guid":{"rendered":"http:\/\/organizacijska-energija.si\/?p=1096"},"modified":"2016-06-27T18:03:54","modified_gmt":"2016-06-27T16:03:54","slug":"prakticne-aktivnosti-ki-pomagajo-dvigovati-in-ohranjati-produktivno-energijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/organizacijska-energija.si\/index.php\/2016\/07\/06\/prakticne-aktivnosti-ki-pomagajo-dvigovati-in-ohranjati-produktivno-energijo\/","title":{"rendered":"Prakti\u010dne aktivnosti, ki pomagajo dvigovati in ohranjati produktivno energijo"},"content":{"rendered":"

Veliko prakti\u010dnih orodij je mogo\u010de zaslediti pri dvigovanju in ohranjanju energije skozi delovni dan.\u00a0 Pri vsem pa se nam zastavljajo vpra\u0161anja: Katera orodja so najbolj\u0161a, ko govorimo o energijskem managmentu? Ali uporaba orodij kot je Outlook ali to-do listov pove\u010da ali zmanj\u0161a stres na delovnem mestu? Ali obstaja popolna kombinacija orodij in \u010de, da katera je to?<\/span><\/p>\n

Na podlagi izku\u0161enih raziskovalcev in avtorjev, ki delujejo na podro\u010dju energije in upravljanja s \u010dasom, priporo\u010damo 3 prakse, ki dajejo dobre rezultate:<\/span><\/p>\n

    \n
  1. Na\u010drtovanje glede na rezultat dejavnosti<\/u><\/strong><\/span><\/li>\n<\/ol>\n

    Pomembno je, da svoje dejavnosti na\u010drtujemo glede rezultate, ki jih bodo prinesle s seboj. Tak\u0161no delo je veliko bolj u\u010dinkovito in energijsko var\u010dno kot, \u010de dejavnosti opravljamo naklju\u010dno. Dejavnosti, ki jih moramo opraviti tekom dneva tako zapi\u0161emo v obliki seznama, nato pa jim pripi\u0161emo pomembnost ter oblikujemo nov seznam, kjer na vrh uvrstimo najpomembnej\u0161e aktivnosti, ki bodo prinesle najbolj\u0161e rezultate, ter na dno tiste, ki ne bodo odra\u017eale velikih sprememb. Uspe\u0161ni zaposleni so sposobni najprej opraviti pomembne stvari in si zagotoviti \u010das za njihovo opravljanje na dnevni ravni. Tudi na dolgi rok je veliko bolj u\u010dinkovito, \u010de naredimo nekaj velikih opravkov kot pa veliko malih, ki nas ne pomaknejo proti glavnemu cilju. Velik problem pa lahko predstavljajo tako imenovani distraktorji (Npr. maili, nenapovedani sestanki, telefonski klici ipd.). Ti ljudi odvrnejo od njihovega po\u010detja, jih zmotijo ter posledi\u010dno zaposleni porabijo ve\u010d \u010dasa, da se ponovno osredoto\u010dijo na glavno nalogo. Eden glavnih motilcev so maili. Vsakokrat, ko dobimo opozorilo, da imamo neprebrano sporo\u010dilo, se v nas spro\u017ei radovednost ali pa te\u017enja po nujnem odgovarjanju na prejeto sporo\u010dilo.\u00a0 Vsako pregledovanje in odgovarjanje na mail naj bi v povpre\u010dju zahtevalo 7 minut koncentracije. Tako porabite skoraj 1 uro, \u010de mail preverjate 8x dnevno. Dejavnost, ki je dobrodo\u0161la v tem primeru je, da si na\u010drtujete pregled mailov ob to\u010dno dolo\u010deni uri (npr. ob 10h in 14h).<\/span><\/p>\n

      \n
    1. Osredoto\u010denost na dolgoro\u010dne cilje<\/u><\/strong><\/span><\/li>\n<\/ol>\n

      Za u\u010dinkovito upravljanje z energijo je pomembna tudi osredoto\u010denost, poznavanje in reflektiranje dolgoro\u010dnih ciljev. Pri tem pa se lahko pojavi problem. Ljudje so namre\u010d motivirani, \u010de so uspe\u0161ni. Uspeh tako zahtevajo takoj oziroma v zelo kratkem \u010dasovnem obdobju. V kratkem obdobju pa je mogo\u010de opraviti majhne, delne cilje. Vseeno pa zaposleni velikokrat tudi za tak\u0161na opravila zahtevajo nagrado. Problem se lahko pojavi, \u010de so nagrajeni za vsak majhen korak, kajti s \u010dasoma majhne nagrade niso ve\u010d stimulativne, ampak se pri\u010dakuje vedno ve\u010d. V nasprotnem primeru pa lahko bele\u017eimo upad produktivne energije.\u00a0 V tak\u0161nih primerih je dobro, da organizacija razvije na\u010din, kako bo merila narejen napredek proti dolgoro\u010dnim ciljem, ter zagotovi povratno informacijo delavcu na dnevni ravni. Nagrada pa je pridobljena na koncu poti. Tako bodo zaposleni ostali motivirani in sledili vrednotam ter ciljem podjetja. Kajti \u010de bodo opravljali povpre\u010dna dela, ki ne sledijo ve\u010djim, dolgoro\u010dnim ciljem, lahko pri\u010dakujemo tudi povpre\u010dne rezultate.<\/span><\/p>\n

        \n
      1. Telesna pripravljenost<\/u><\/strong><\/span><\/li>\n<\/ol>\n

        Pri pove\u010danju produktivne energije lahko ra\u010dunamo tudi na pomo\u010d telesne aktivnosti. Pomembno je, da zaposlene spodbujamo k ukvarjanju s \u0161portom. Raziskave ka\u017eejo, da je \u0161port aktivnost, ki pozitivno vpliva na \u010dim hitrej\u0161e ”okrevanje” po napornem delu. Prav tako se s pogosto telesno aktivnostjo povezuje bolj\u0161e zdravje, vi\u0161je blagostanje, ve\u010d pozitivnih \u010dustev ter la\u017eje prena\u0161anje stresa. Raziskovalci ocenjujejo, da naj bi za telesno aktivnost porabili vsaj 10% delovnega \u010dasa. Torej, \u010de delamo 40 ur na teden, je priporo\u010dljivo, da smo v enem tednu \u0161portno aktivni vsaj 4 ure. Poleg pozitivnih stranskih u\u010dinkov telovadbe lahko delodajalec zaposlenim ponudi tudi predlog, da naj se do slu\u017ebe sprehodijo ali odpravijo s kolesom, \u010de je to mogo\u010de. Prav tako je pomembno, da jih ozave\u0161\u010damo, da je dobro, da izberejo aktivnost, v kateri u\u017eivajo, kajti le tako bodo lahko v njej vztrajali dlje \u010dasa. Poleg individualnih aktivnost pa delodajalec lahko zaposlenim ponudi tudi skupinske oblike telesne aktivnosti, kjer poleg same fizi\u010dne pripravljenosti krepi tudi medsebojne odnose ter pove\u010duje zavedanje, delovanje v smeri skupnega cilja zaposlenih. Glavni prednost tega pa je, da se to z lahko prezrcali iz telovadnice tudi na delovno mesto.<\/span><\/p>\n

        Vir:<\/span><\/p>\n