Piše: dr. Franci Čeč
Mnogi zaposleni doživljajo svoja delovna mesta kot neprivlačna, monotona, dolgočasna. K temu jih navajajo tako delovni proces kot fizične značilnosti okolja. Ena od pomembnih posledic je padanje motiviranosti za delo, kar vpliva na učinkovitost izvajanja delovnih nalog in končno na uspešnost podjetja. Med načini za dvig energije zaposlenih na višjo raven radi pozabljamo na humor, čeprav je že vsakdo občutil njegovo blagodejno delovanje.
Poudarek je na blagodejnosti, saj poznamo tudi t. i. nadzorovalni, pikri humor, ki sproža pretirano poslušnost nadrejenim, strah pred izgubo službe, nelagodje pred prihodom na delo, ki se začne že prejšnji dan po odhodu z delovnega mesta. Zaposlenega ima v primežu tudi doma in mu zbija moralo. Namesto da bi človek prihajal v službo spočit in nasmejan, ima občutek, da prihaja v mučilnico, kjer bo pod drobnogledom nadrejenega vsak njegov gib, vsaka njegova beseda. Kako naj bo takšna oseba delovno učinkovita? Piker humor je torej neproduktiven, a ga je v resničnem življenju bistveno preveč. Nič čudnega, da se povečuje število ur bolniške odsotnosti in marsikje zaposleni komaj čakajo, da bodo zamenjali delovno okolje.
Uporaba blagodejnega humorja je pravi pristop, ki skupaj z drugimi prijemi za izboljšanje motiviranosti posameznikov in timov v organizacijah prispeva k zmanjševanju stresa ter večji zavzetosti za opravljanje dela in povezovanje z drugimi členi omrežja, ki tvori pogonsko silo uspešnega poslovanja. Kadrovski strokovnjaki bi se morali jasno zavedati pomena humorja na relaciji nadrejeni-podrejeni. Vodje lahko pozitivni humor uporabijo med predstavitvijo in dodeljevanjem delovnih nalog članom svojih timov. S tem zmanjšajo razkorak v moči, saj jih podrejeni dojemajo kot pomembnejše, kot ljudi z močjo, ki vplivajo na njihov položaj v organizaciji. Pokažejo jim, da so tudi oni človeška bitja z enakim čutenjem kot vsi ostali. Postanejo bolj domači podrejenim, ker presežejo delovanje zgolj s perspektive nadrejenosti in nadzora. To jim omogoča večjo prepričljivost njihovih sporočil. Po drugi strani lahko podrejeni izražajo kritiko nadrejenega skozi humor, s čimer postane kritičnost družbeno sprejemljivejša, saj lahko v primeru razburjenosti nadrejenega kritik reče, da se je samo šalil.
Vpliv humorja na delovnem mestu
Blagodejni humor ima veliko pozitivnih učinkov na organizacijo. Predstavlja enega od elementov spodbujanja učinkovitega vodenja. Pogosto je namreč povezan s sposobnostjo vodje za sprožanje sprememb. Vodja s smislom za humor je bolj sproščen, inteligenten, fleksibilen, lažje se spoprijema s stresom, bolje rešuje zahtevne situacije. Odlikujejo ga boljše komuniciranje, večja motivacijska moč, širše miselno obzorje, manjša rigidnost v prepričanjih, zato sprejema ustreznejše rešitve. Zanj sta značilna optimizem in z upanjem prežet pogled v prihodnost. Za podrejene je dostopnejši, zato lažje ustvarja harmonijo in blaži napetosti v timu.
Uporaba blagodejnega humorja v organizacijah dviga moralo zaposlenih, ustvarja pozitivnejšo organizacijsko kulturo, krepi skupinsko kohezivnost, spodbuja individualno in skupinsko kreativnost, dviga motivacijo in zvišuje produktivnost. Pri zaposlenih se odrazi v večjem zadovoljstvu pri izvajanju delovnih nalog in aktivnejši pripravljenosti za popuščanje v pogajanjih in sklepanje dogovorov. Humor omogoča sodelavcem, da se odprejo drug drugemu in se globlje spoznajo, čeprav tega od njih nadrejeni in narava delovnega mesta ne zahtevajo. Toda prav zaradi tega se lahko izboljšajo njihovi medsebojni odnosi, kar je bistveni aspekt razumevanja vloge humorja v organizacijskem kontekstu. Past omenjenega razkrivanja samega sebe pa je v tem, da se utegne kdo predstaviti na način, ki se ne sklada s skupinskimi normami glede sprejemljivosti humorja.
Raziskovalci so opazili, da blagodejni humor izboljšuje počutje in zdravje zaposlenih. Humor pred začetkom delovnega dne zmanjšuje stres in olajša zaposlenim lotevanje delovnih obveznosti. Če humor že ne uspe odpraviti stresnosti situacije, jo vsaj uravnoteži ali stabilizira. Podrejenim omogoča, da ostanejo fokusirani na svoje delo in ga opravljajo v skladu s pričakovanji nadrejenih. Ugotovili so, da so zaposleni, ki so bili deležni humorja, vztrajnejši in prizadevnejši pri spoprijemanju s težkimi delovnimi nalogami. Pomanjkanje humorja lahko vodi k nezmožnosti delavca za doseganje organizacijskih ciljev. Posameznikov smisel za humor je pokazatelj njegovega dobrega počutja. Raziskava na vzorcu ljudi, ki se pri delu soočajo z velikimi pritiski, tj. gasilcev in policistov, je razkrila, da pozitivni humor prispeva k učinkovitejšemu premagovanju stresa. Šaljiv pristop k sodelavcem je oblika čustvene podpore, ki prispeva k njihovi osredotočenosti na delovne naloge tudi v neugodnih delovnih pogojih.
Humor je povezan s sposobnostjo učenja, saj lahko ustvari spodbudno učno okolje. Obenem služi kot generator skupinske kohezivnosti. Deluje kot lepilo, ki povezuje člane tima. To se doseže z uporabo grajajočega humorja, včasih v obliki zbijanja šal na lasten račun, norčevanja iz osebnih napak na način, ki izraža sprejemanje sebe. Znano je, da je humor ena od sestavin uspešnega pritegovanja talentiranih kadrov. Neka raziskava je ugotovila, da šaljivost na delovnem mestu močneje privlači kandidate za zaposlitev kot dobro plačilo in priložnosti za napredovanje. Šaljivo vzdušje zmanjšuje možnosti, da se bodo zaposleni odločili zamenjati službo.
Velja opozoriti, da ne obstaja univerzalen humor. Matična kultura posameznikov določa, kako se nekdo šali in razume šalo. Poznavanje kulturnega konteksta omogoča razumevanje, kaj je za nekoga smešno in kaj ne. Zbijanje šal se hitro znajde na spolzkem ledu, ko jih nekdo razume kot žalitev. Zlasti v multikulturnem okolju je torej treba preprečiti, da bi se humor iz sredstva za krepitev povezanosti med zaposlenimi, zmanjševanje stresa, dviganje motivacije in delovne učinkovitosti ter blažitev medosebnih napetosti sprevrgel v vir razdora. Pred sproščeno uporabo humorja je bistveno spoznati njegovo percepcijo v kulturah, s katerimi so determinirani zaposleni.
Motiviranje s humorjem
Vsi našteti pozitivni učinki blagodejnega humorja generirajo motivacijski moment, kar pomeni, da je humor že sam po sebi sredstvo za dvig motivacije. To velja za vse segmente družbe, vključno z delovnim okoljem. Spodbudnost njegove komunikacijske komponente je vezana na preprosto dejstvo, da priteguje pozornost. Z njim nadrejeni ohranja pozornost podrejenih, izboljšuje svoj osebni stik z njimi in zanimanje za pogovor. S tem doseže, da so podrejeni pozorni na njegove besede tudi takrat, kadar jim dodeljuje delovne naloge in pojasnjuje potek in cilje delovnega procesa.
Humor je prepričljiv, zato odpira ljudi za nove ideje. Kadar se jim posreduje sporočilo, s katerim se ne strinjajo, lahko humor poskrbi, da uzrejo njegovo vsebino v drugačni, privlačnejši luči oziroma jo vsaj lažje sprejmejo. Kdor se smeji, ne začne takoj ugovarjati, morebitno nestrinjanje pa izrazi na pozitivnejši način. Humorno vzpostavljanje osebnega stika priljubi govorca poslušalcem, zato lahko vodja uporabi humor za graditev zaupanja s člani tima in glajenje konfliktov. S tem se poveča njihova motivacija za zavzeto delo. Smeh zbližuje tim, saj vzpostavlja in ohranja tesne socialne vezi med njegovimi člani, ki so pogoj za učinkovitejše funkcioniranje tima v kontekstu realizacije poslovnih ciljev organizacije.
Zaradi vpliva humorja so zaposleni bolj odprti za novosti in prevzemanje tveganj. K temu jih blagodejni humorni pristop motivira z ustvarjanjem varnega zavetja za učenje iz napak in preizkušanje novih stvari. Generira pozitivno, zabavno razpoloženje, ki podpira kreativno razmišljanje in reševanje problemov. Humor in kreativnost namreč hodita z roko v roki, saj jima je skupen drugačen, svež pogled na situacije in izzive, ki omogoča oblikovanje zanimivih, še neodkritih povezav.
Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da humor dviga pripravljenost za zavzeto udejstvovanje na delovnem mestu. Predstavlja pomemben del organizacijske kulture podjetja, pospešuje stremljenje k odličnosti v izvajanju delovnih nalog in podpira prost pretok idej. Poleg tega s svojo zabavnostjo razelektri atmosfero in dvigne delovno vzdušje na višjo raven, vendar je treba imeti pri tem pravo mero in razviti občutek, na kateri točki bi se utegnila zabava spremeniti v neodgovorno vedenje. Pozitivna kultura, ki jo ustvarjajo vodje s smislom za humor, spodbuja zavzetost zaposlenih, krepi njihovo produktivnost in uspešnost.
Znano je reklo, da je smeh pol zdravja. To še kako drži, zato ni nič čudnega, če so zaposleni, ki so zaradi učinkov humorja bolj motivirani za delo, razbremenjeni neproduktivnega stresa in sposobni spoprijemanja z izzivi vsakdanjega življenja in dela. Kadroviki bi morali graditi na spoznanju o motivacijski vlogi humorja na vseh ravneh organizacije ter jo upoštevati tudi pri izbiri novih kadrov.