Piše: Danijela Brečko

Pogovor s Saro Isaković, olimpijko in psihologinjo

Najuspešnejša slovenska plavalka, Sara Isaković, dobitnica srebrne olimpijske kolajne v Pekingu, je prepričana, da so sestavine zmagovalne energije “odločnost, zagrizenost, kratkoročni cilji in drzne sanje. Ključna pa je odporna glava, ki je vsak dan poskrbela, da so bile moje misli na pravem mestu. Zaradi »glave« sem se znala preleviti v tekmovalko, ki je pustila dušo v bazenu in se ni pustila premagati” je odločno povedala, še preden sva se začeli res pogovarjati. Kdo je Sara in od kod črpa svojo zmagovalno energijo?

Sara, si ena izmed najbolj pozitivnih oseb, ki sem jih spoznala. Ves čas oddajaš dobro energijo. Ti je bilo to položeno v zibelko ali ti je to prinesel šport?

Nekaj je na tem, da sem pozitivno naravnana že takorekoč od rojstva, kar so mi v zibelko položili moji starši.Tudi izkušnja živeti po celem svetu me je privzgojila pozitvnost, danes sem tako še bolj hvaležna in zelo spoštujem, vse kar sem dosegla in kar imamo mi tukaj v Sloveniji. Po svetu ljudje ne živijo tako dobro kot v Sloveniji. Tudi šport mi je veliko prinesel, predvsem discipline in reda. Ko sem vstajala ob 4.45 zjutraj, da sem odšla na trening in prenašala vse padce, ki jih je bilo veliko sem morala imeti kar trdo kožo in predvsem razmišljati pozitivno. To sem se naučila Pozitivno razmišljanje je psihološko stanje, ki se ga natrenirat. Skozi šport sem to dodatno izpilila. Predvsem pa sem imela doma veliko dobrih zgledov. 

Si kdaj v svoji osupljivi športni karieri izrekla stavek: Vse je v glavi? In ali je res? 

Vse je v glavi je ves čas govoril moj trener (ha, ha), pa mu nihče ni verjel in ga prepričevali, da to pa že ni res. Tega stavka nismo bili veseli, kajti čisto vse res ni v glavi. Toda nikoli se zaradi tega nisem kregala s trenerjem. Dobro sem se zavedala, da imam na izbiro, bodisi da se smilim sama sebi, bodisi, da pomagam sama sebi. Odločila sem se, da si raje pomagam, tako da sem si v mislih ponavljala pozitivne afimacije in se prepričevala, da zmorem; da nisem dovolila čustvom, da me preplavijo in premagajo. Pošiljala sem produktivne “komande” svoji glavi. Veste vsaka zahteva (komanda) pa se res začne v glavi, zato je nadvse pomembno, da ljudje natreniramo “zdrav razum”.

Vrhunske rezultate prinaša vrhunska priprava; kajpak najprej telesna in mentalna, toda tudi čustvena. Kako si “trenirala” svoja čustva oz.povezala um in srce?

Kako torej natrenirat čustveno inteligenco? Brez telesne priprave ni nič. Ko sem prišla na trening, je bilo pomembno, da ga oddelam dobro in po svojih najboljših močeh. Za maksimalno aktiviranje telesnega potenciala pa je nadvse pomembno obvladovanje čustev. Zato sem se že zgodaj naučila pogovarjat s svojimi mislimi (smeh) in ne verjet vsemu tistemu kar mi misli in čustva sporočajo prvi hip. Negativne misli, ki nas preplavijo, so največkrat simptom stresa. Ko sem zaznala neko stresno situacijo, in to je za športnika vsaj dvakrat na dan, se ti v glavi porodijo negativne misli, ki te pravzaprav ščitijo pred to nevarnostjo. Tako smo pač ljudje narejeni. Ko so se pojavile misli, kot so “Joj, jaz pa ne morem, to je pa tako težko, mene vse boli…” sem se začela preprosto pogovarjati z mislimi: “Živijo misli, hvala za opozorilo” nato pa možganom poslala ukaz, da bo sedaj moj fokus na dihanju. Pogovarjala sem se tudi s čustvi in rekla: “Živijo strah, vem da te je strah, skupaj bova zmogla. Izziv je pred nama, toda to ni lev, ki naju bo požrl…” (smeh) Teh miselnih stanj pa se je seveda treba najprej zavedati, da se lahko začneš z njimi pogovarjati in pregovarjati (smeh), kar pa sem dosegla skozi meditacijo in treningom čuječnosti.

Kaj vrhunska športnica, kot si ti, naredi, če se takrat, ko gre zares, pojavi “kriza”? Kako si jo premagovala? 

Malokdo ve, da sem imela zelo veliko krizo leta 2007, pol leta pred olimpijskimi igrami. Prav nikamor se nisem premaknila. Na poti iz treninga sem malodane vsak dan jokala. Ne glede na vse, kar se mi je takrat dogajalo pa sem kasneje, ponavadi zvečer, ta trening še enkrat odplavala v glavi. To pomeni, da sem neuspešen trening preprosto zradirala in v mislih odplavala moj sanjski trening, tako kot sem si vedno želela. Ne glede na moč krize, sem to počela vsak dan, v mislih sem plavala na olimpijskih igrah, slišala tiste rezultate, ki sem jih želela in videla, kako prejemam medaljo. Vizualizirala sem jo. Vizualizacija mi je zelo pomagala pri vseh dosežkih v mojem življenju. 

Podobno je bilo  tudi pred samim nastopom. Lahko se, tik preden skočiš v vodo, pojavi kriza, panika, strah… toda takrat sem pomislila in ozavestila, da je to le hipna drama v moji glavi, ki ni resnična in da imam še vedno popolni nadzor nad seboj in svojimi mislimi.

Kaj te je v času tvoje športne kariere najbolj motiviralo za zmago? 

Na to vprašanje ni prav lahko odgovoriti. Pri dvanajstih letih sem začutila vizijo, da želim postati olimpijska šampijonka. Motivirala me je že sama vizija, kako lahko daleč pridem, pravzaprav preplavam (smeh). Sanjala sem svoje sanje in verjela, da je vse možno doseči. Danes lahko rečem, da je pri meni prevladovala ljubezen do plavanja in ljubezen do zmagovanja. Nihče me ni v to silil. 

Kje pa danes najdeš največji navdih? Kaj te motivira?

Sedaj ko delam kot psihologinja, me najbolj motivirajo rezultati, ki jih dosegam pri svojem delu. Prav neverjetno je, kaj se zgodi, ko enkrat daš ljudem znanje in orodja, da lahko dobijo nadzor nad seboj in postanejo gospodar svojega uma. In ni lepšega od povratnih informacij mojih strank, ki mi v zahvali zapišejo, da sem jim spremenila življenje na boljše in to npr. s tem, da sem jih naučila pravilnega dihanja ali jim zgolj presumerila pozornost na dihanje. Motivira me, da lahko ljudem pomagam. Zame so inspiracija vsi ljudje, naša čistilka v bloku recimo je nadvse fletna oseba in se veliko naučim od nje. Inspirirajo me dobri ljudje, kdorkoli to je. 

Naravno je, da ljudem energija niha, včasih jo imamo več, drugič manj. Kaj storiš, ko pri sebi zaznaš padec energije?

Kadar zaznam padec energije, je to zame znak, da je čas, da se grem tako ali drugače “prešvicat”, da moram sebe in svoje telo “ponovno zagnati”. Zame to pomeni trening telesa in glave in takrat se odpravim na fizični trening ter meditiram ali pa grem v savno. In tako pridobim vso energijo nazaj krat milijon več. Napolnim si baterije za vnaprej. Pri ljudeh še vedno prepogosto opažam zmotno razmišljanje, da jim bo trening pobral še preostali košček energije. Ravno obratno, treningi nam dajejo energijo in ne jemljejo. 

Se kdaj soočaš s preveč strasti, preveč energije? 

Ja, seveda, ves čas. Na svojih predavanjih se zelo vživim in razživim tudi publiko. Takrat oddajam velike količine energije, hkrati pa si s tem tudi polnim baterije, ker v svojem delu zelo uživam. Se pa včasih zalotim, da morda oddam preveč energije hkrati oziroma, da bi jo ljudje želeli še več. Zavedam se, da me lahko moja strast do tega, da pomagam ljudem, včasih popelje tudi preko limitov moje osebne energije. To je takrat, ko začutim kasneje v dnevu recimo rahlo utrujenost. 

In takrat je čas za obnovo. In kako obnavljaš (neguješ) svoje vire osebne energije? 

Kot sem že dejala, meni zelo pomaga, da se grem “prešvicat”. Grem fitnes, v hrib, plavat, meditiram, grem v savno, si privoščim družbo svojega fanta, družine, se dobim s prijatelj in se družim z ljudmi, ki mi dajejo energijo in ne jemljejo. Včasih moram biti tudi sama, rada imam tišino. Tišina mi zelo paše v avtu, včasih pa tudi dobra glasba (smeh).

In še tvoje priporočilo kako torej najti “čarobno formulo” zmagovalne enregije? 

Čarobna formula zmagovalne energije je stanje zavedanja in stanje zavesti. To pri meni pomeni, da sem vsak dan budna, vklopljena, da se poslušam, da zaznavam notranji pogovor, da zaznavam tiste mislil, ki mi škodujejo, da zaznavam čustva, ki niso najbolj produktivna in da se znam obvladat. V vsakem trenutku kjerkoli sem, znam prevzeti nadzor nad seboj in obvladovati situacijo, v kateri se nahajam. 

Razvila sem sposobnost samoobvladovanja. To pomeni, da delam tisto, kar me pelje do boljših rezultatov, da ne sabotiram samo sebe in da ne sprejemam slabih odločitev. Sprašujem se, kako bo neka navada, dejanje vplivala name dolgoročno. Mi bo koristila? Mi bo morda škodila? Postavljanje “pametnih” vprašanj samemu sebi, je silno koristno. 

Najpomembnejše pa je, da imamo sebe radi in odvržemo neučinkovite vzorce razmišljanja. Ljudje so navznoter precej nebogljeni in trpijo. Trpijo zaradi vzorcev svojih staršev, trpijo zaradi negativnih prepričanj o sebi, sosedih, svetu… in so nesrečni, ker se počutijo, da niso dovolj dobri, da niso dovolj vredni. 

Čarobna formula je torej ljubezen do sebe + vizija + sanje… na poti do vsega tega pa zelo veliko zavedanja in zavestnega delovanja. 

————————

Sara bo o prebujanju zmagovalne energije spregovorila na dogodku navdiha Vodenje za dvig organizacijske energije, ki bo 6. decembra 2019 v Kristalni palači v Ljubljani. Vljudno vabljeni!