Si dopuščate najti strast v raznolikih dejavnostih in okoljih?

Nekoč sem prebrala stavek, ki se mi je globoko vtisnil v spomin. Govoril je o tem, da v kolikor najdeš službo/ delo, ki bo tvoja strast, potem ne boš nikoli imel občutka, da si v službi kdaj zares »delal«. Takšen pomislek prinese s seboj tako pozitivne kot tudi negativne posledice.

Ena izmed negativnih posledic je ta, da se posameznik, ki je v delo zelo vpet in se z njim zelo identificira, težko loči od njega, oziroma ima težave s tem, da razmeji svoj delovni čas od zasebnega.  Problem ločitve od delovnih obveznosti se pojavlja  predvsem pri posameznikih, ki jih pri delu vodi obsesivna strast. Takšni posamezniki svoje delo sicer radi opravljajo in jim predstavlja pomemben del  identitete, a to počnejo zaradi določenih zunanjih potrditev, ki jih prejmejo iz okolja. Če so na primer na visoki funkciji, jim to delovno mesto lahko omogoča visok socialni status med njihovimi sodelavci in znanci, lahko si s svojo delovno pozicijo zgradijo samozavest, ali pa jim je ob tem, da opravljajo to delovno mesto všeč odobravanje njihovih prijateljev ali znancev. Po domače bi se tako lahko izrazila, da posamezniki z obsesivno strastjo sicer z veseljem opravljajo delo, a ne zaradi pravih razlogov.

Ampak kako je torej možno hkrati delo opravljati z užitkom, če pa je glavno vodilo posameznika to, da bo s tem našel potrditev v zunanjih dejavnikih? Strinjam se, da je posamezniku lahko pomembno, da se s svojim poklicem ali delovno pozicijo identificira, čeprav zanjo v resnici ni notranje motiviran, a težko združim na eni strani veselje do dela zaradi dela samega in na drugi strani željo po dokazovanju okolici in zunanjim dejavnikom.

Definicija harmonične strasti pa mi je po drugi strani zanimiva, saj pravi, da z njo posamezniki lažje vzpostavijo kontrolo nad svojim delom. Posledično pri njej v manjši meri najdemo negativne posledice, kot so konflikti vlog med družino in poklicem, ali možnost, da se delo vcepi v vse pore prostega časa posameznika, zaradi česar posameznik težko loči med dejavnostmi, ki služijo sprostitvi in počitku, od delovnih obveznosti, v katere je vpleten. Harmonična strast torej predvideva, da se posameznik brez problema loči od dela, ki mu je pomembno, in ki je integrirano v njegovo sebstvo. To pomeni, da mu delo nudi določeno stopnjo svobode in samostojnosti in ga torej ne »prisesa« na sebe. Zanimiva vzporednica bi lahko bila nekakšna »zdrava« oziroma »varna« navezanost na delo. Tako kot se varno navezan posameznik z lahkoto loči od svojega primarnega skrbnika in samostojno raziskuje svoje okolje, tako je tudi posameznik, ki ga do dela vodi notranja motivacija in je sposoben kontrolirati svoje obveznosti tako, da ga ne prevzamejo v popolnosti, sposoben razmejiti svoje delovno življenje od zasebnega. Nasprotno pa je lahko posameznik, ki je nevarno navezan, na primer preokupiran z odnosi, saj z iskanjem oseb in njihove bližine nenehno išče neke svoje vire potrditve in lastne vrednosti, ki jih v svoji notranjosti ne premore sam. Predstavljam si, da si posameznik, ki ga do dela vodi obsesivna strast podobno kot preokupiran posameznik svoje nekakšno »notranjo« praznino ali vzgib polni z delom, oziroma mu je prej kot sam proces dela, v katerega je vpet, pomemben rezultat ali učinek v okolju, ki ga z njim doseže.

Ob tem  razmišljanju mi na misel pride še drug citat, ki sem ga zasledila že pred časom: »Find out what you want and then do it«. Misel apelira na to, da moramo najprej spoznati sebe, svoje osebnostne lastnosti, prednosti in potencialne na eni strani ter šibkosti in pomanjkljivosti na drugi, da bi lahko v resnici vedeli, kaj si želimo početi v življenju. Povsem nasprotna misel o tega, da naj raje »poskusimo svojo srečo« v več različnih okoljih, čeprav nam nobeno izmed njih ne ustreza v popolnosti. Z odkrivanjem svojih strasti se brez dvoma povezujejo tudi naša implicitna prepričanja o tem, ali je osebnost človeka nekaj konstantnega in nespremenljivega, ali po drugi strani podvržena spremembam. Ali je torej nemogoče, da bi mi v popolnosti, v vsakem trenutku in v vsakem obdobju življenja zares vedeli, kaj nas veseli, ko pa se mogoče naše vrednote in prioritete skozi čas spreminjajo. In torej, ali je mogoče, da mi že na začetku, ko si izbiramo delovno mesto, vemo, kakšna je naša strast, ali si mogoče avtomatično s tem, ko selektivno izbiramo delovna okolja, zapremo vrata pred tem, da nas kje drugje čaka naša »resnična« strast?

Vtis je name naredil tudi video, kjer študentka govori o tem, kako se je lotila projekta za mlade, ki so na začetku svoje karierne poti, z naslovom »follow your passion« . Z namenom, da bi pri mladih spodbudila odkrivanje njihovih strasti, je organizirala različne dejavnosti in priložnosti, kjer so imeli možnost spoznavati in razvijati svoje potenciale. To je počela vse do takrat, ko je naletela na članek na internetu o izrazitem populariziranju termina »follow your passion«, saj je avtor dokazal, da se je termin v zadnjih desetih letih v angleški literaturi razširil skoraj 5 – krat. Največji razmah je fraza doživela leta 2000, ko je generacija y bila v povprečju nekje na začetku ali sredini osnovno-šolskega izobraževanja in ko so jo avtoritete množično uporabljale za karierne nasvete. Ali je torej mogoče, da smo se takšnega pogleda na realnost priučili, oziroma, so nam ga podali drugi, mi pa smo ga brez vsakršne kritičnosti prevzeli in se ravnamo po njem? Se v bistvu ne zavedamo, da je kot tak odraz značilnosti naše generacije, ki bi naj bila »the worst generation« do zdaj, razvajena do te mere, da si želimo posamezniki poiskati točno takšno obliko delovnega mesta, kot smo si jo zamislili, hkrati pa imamo ničelno toleranco do vsega, kar se ne sklada z našimi »kriteriji«?

Verjetno je resnica nekje vmes. Menim, da je potrebno imeti določen fokus, kaj si želimo v življenju početi, in se zavedati svojih močnih strani, ki nam lahko pridejo prav v najrazličnejših situacijah. Vseeno pa se je ob tem potrebno zavedati, da se lahko skozi čas nekoliko spreminjamo in si dopuščati možnost, da svojo strast najdemo v raznolikih situacijah in okoljih, namesto da si takoj zapremo vrata pred njimi.

Vir:


Bi radi preverili kakšno je stanje energije v vašem podjetju? Bi radi preprečili energetski mrk? Sedaj imate odlično priložnost. Vključite se v Nacionalno merjenje organizacijske energije. Kako? Preverite tukaj. 

Prav tako se lahko naročite na prejemanje novic, ki se nanašajo na projekt in tematiko organizacijske energije. V spodnji okvir samo vnesite vaš email naslov.

Newsletter-blog
Sending