MISEL VODJE PROJEKTA DANIJELE BREČKO O ORGANIZACIJSKI ENERGIJI

Vsaka organizacija za svoje delovanje potrebuje energijo. Električno, sončno …, kajpak, toda tudi in predvsem energijo zaposlenih, ki jo »proizvajajo« pri ustvarjanju ter doseganju ciljev in medsebojnega sodelovanja. Tudi vi in jaz pri vseh življenjskih aktivnostih proizvajava energijo, toda različno. Včasih nadvse ustvarjalno, včasih morda uničevalno, včasih s priokusom grenkobe, včasih pa zaskrbljeno ugotovimo, da smo brez nje. To, kar se nam dogaja kot posameznikom, se dogaja tudi zaposlenim v organizacijah in podjetjih. Gre za fuzijo energije zaposlenih, ki vsak dan prihajajo na delo, bodisi veseli, z ustvarjalnim nabojem ponosni in drzni bodisi jezni, zajedljivi in cinični, apatični in ravnodušni, češ saj se ne da nič storiti, bodisi »preveč zadovoljni«, naveličani uspeha in uspavani na lovorikah. Njihovi odzivi in čustva na realnost so tako imenovana  organizacijska energija, ki omogoča doseganje zastavljenih ciljev podjetij in organizacij.