Zakaj v nekaterih podjetjih kar vrvi od energije in življenja, v drugih pa vlada mrtvilo in zaspanost? Zakaj nekatera vedno, ko dosežejo vrhunec energije in aktivnosti, zapadejo v trajno lenobnost?
Večina vodij je izkusila plimo in oseko različnih stanj energije v svojem podjetju. Ta energija je sicer neotipljiva, toda zelo močna, in tako imenovani mehki dejavnik človeškega potenciala, ki je srž podjetij. Ta pojav imenujemo organizacijska energija (Bruch, 2012). Če bi radi izvedeli več o samem konstruktu, si lahko preberete tukaj. Obstaja več vrst energije in te različne vrste določajo delovanje podjetja. O tem, katere vrste energije poznamo, smo že pisali. Prispevek si lahko preberete tukaj. V današnjem prispevku pa bomo poskušali odgovoriti na vprašanji ”Kaj lahko storijo vodje, ko ugotovijo, da so njihova podjetja v coni slabe energije?” in ”Kako lahko poskušajo ustvariti večjo raven produktivne energije?”.
Za zbuditev, sprostitev čustvenega, spoznavnega in vedenjskega potenciala podjetij, sta na voljo dve preizkušeni strategiji, ki se imenujeta odsekajmo zmaju glavo in osvojimo princeso (Bruch, 2012). Obe poudarjata prebuditev višje stopnje produktivne energije in sta osnovni orodji za boj proti nizki stopnji energije (recimo v obliki zaspanosti ali ravnodušne inertnosti). Če želijo vodje sprožiti prehod na produktivno energijo, morajo podjetjem pomagati opredeliti glavne nevarnosti ali izzive (zmaj) ali obetavne priložnosti (princesa), nato pa naj jih vključijo v premagovanje izziva ali njegovo izrabo (Bruch, 2012). V nadaljevanju vam bomo predstavili strategijo Odsekajmo zmaju glavo. V naslednjem članku pa vam bomo podrobneje opisali strategijo Osvojimo princeso.
ODSEKAJMO ZMAJU GLAVO
Če je vaše podjetje sposobno zaznati grožnjo in podpreti zaposlene pri tem izzivu, lahko to poveča stopnjo produktivne energije kot močan, kratkotrajen impulz. S to strategijo lahko povečamo energijo v podjetju v kriznih razmerah, deluje pa tudi, ko je podjetje v dobri formi. V tem primeru je za vodje še toliko večji izziv, da dosežejo, da se zaposleni zavedajo grožnje ali nevarnosti. V takih razmerah, ko ni očitne ali neposredne otipljive grožnje, je ključna naloga vodstva, da jo predstavi kot možen izziv in poveča ozaveščenost zaposlenih o grožnji – tudi, ko podjetje posluje tekoče. V tem primeru se strategija odsekajmo zmaju glavo ne uporablja za akutne, krizne razmere, temveč se osredotoči na cilje, kot so močan konkurent, zlom trga, izguba ključnih naročnikov ali moteče inovacije. Namen strategije pa je navadno preprečiti grožnjo ali izziv, preden se le-ta pojavi.
Naj vam predstavimo strategijo na praktičnem primeru (Bruch, 2012): Lidl, nemška veriga mednarodnih diskontov, je stopil na švicarski trg leta 2009. Čeprav je bilo podjetje po vseh merilih že uspešno, je izvršni direktor Andreas Pohl uvedel strategijo odsekajmo zmaju glavo, da bi spodbudil povezanost med zaposlenimi in njihovo zavzetost ter jih pripravil na to, da jih na švicarskem trgu morda ne bodo sprejeli odprtih rok. Vstop na nov trg je proces, ki zahteva vso energijo vseh na novo zaposlenih. Za vsako ceno se je bilo treba izogniti zmedi ali negotovosti. To je bilo še toliko pomembnejše, ker je skorajšnji škandal v nemškem Lidlu leta 2008 prišel v javnost. Švicarski vodstveni tim, vedoč, da ima podjetje slabo podobo še pred vstopom na švicarski trg, je hotel storiti vse, da bi preprečil vse morebitne grožnje za uspeh novih trgovin. Zaposleni bi na primer morali odgovarjati na negativna vprašanja ali komentarje kupcev ali javnosti. Vodstvo se je odločilo, da bo veliko bolje, da novi Lidlovi zaposleni v Švici predvidijo te probleme in jih obravnavajo pred odprtjem trgovin. Silja Drack, vodja kadrovskega oddelka pri Lidl Switzerland, je pojasnila: »Uvesti smo morali proaktivne ukrepe, da smo zaščitili nove delavce in pomirili njihove strahove.« V tem duhu je Pohl organiziral vodstveno delavnico, na kateri so vodilni v Švici predstavili težave, na katere bi lahko naleteli novi prodajalci. Ko so bile zadeve na mizi, je vodstveni tim lahko oblikoval ukrepe za njihovo nevtralizacijo. V tednih pred odprtjem Lidlovih trgovin v Švici so bili recimo novi lokalni delavci deležni intenzivnega usposabljanja, da so jih pripravili na odprtje trgovin in reševanje problemov, ki bi lahko nastali iz treh možnih groženj, ki jih je odkril vodstveni tim. Na koncu je bil trud vodstvenega tima, da proaktivno okrepi zaupanje zaposlenih – tako da jim pomaga odsekati glavo zmaju, ki pomeni slabo reklamo –, odločilen. Odprli so 29 prodajaln, 3 več kot je bilo prvotno načrtovano, v letu 2010 pa so jih nameravali odpreti še 30. Leta 2009 je poslovanje trgovin preseglo načrte, pa tudi finančni cilji so bili izpolnjeni in preseženi.
Ker je podjetje zgodaj opredelilo grožnjo in se posvetilo reševanju problema skupaj z zaposlenimi, so bili slednji polni energije, da se spoprimejo z izzivom (Bruch, 2012). Ni pomembno, kako odsekate glavo zmaju – zato, da zbudite podjetje iz zaspanosti ali zaradi kriznega upravljanja –, ključna za uspeh te strategije sta vodstvo in način, kako vključite svojo ekipo. Za sprostitev produktivne energije ni dovolj le razkriti in izraziti trenutnih ali možnih groženj. Vodje morajo v reševanje problema ali preprečevanje grožnje vključiti zaposlene iz vseh enot podjetja in doseči, da izziv postane ključni vidik dela ljudi, in hkrati poskrbeti, da vsi verjamejo, da bodo skupaj z vodstvom premagali izziv (Bruch, 2012).
Bi tudi vi radi preverili ali vaše podjetje potrebuje uporabo strategij kot je Odsekajmo zmaju glavo? Bi radi vedeli kakšen je energijski naboj vaše organizacije? Sedaj imate odlično priložnost. Pridružite se projektu Organizacijska energija 2016. Kako? Kliknite tukaj.
Prav tako se lahko naročite na prejemanje novic, ki se nanašajo na projekt in tematiko organizacijske energije. V spodnji okvir samo vnesite vaš email naslov.
Vir:
Bruch, H. (2012). Povsem napolnjeno: strategije za ustvarjanje in ohranjanje organizacijske energije. HRM, 50, Ljubljana.